Vikinška doba je obdobje evropske zgodovine, ki traja od leta 793 do 1066. Najbolj je znana po svoji pomorski kulturi ter dejavnostih, kot so ropanje, trgovanje in kolonizacija po vsej severni Evropi. V tem blogu se bomo poglobili v kronologijo vikinške dobe – začeli bomo z vendelskim obdobjem, ki ji je predhodilo, da bi bolje razumeli, zakaj je bilo to obdobje tako ključno za oblikovanje zgodnje evropske kulture.
Vendelsko obdobje (550–793 n. št.)
Germanska železna doba, razdeljena na prvo (zaznamovano z vstopom Dancev v zgodovino) in drugo germansko železno dobo, je na Švedskem znana kot vendelsko obdobje. V tem času se je trgovina v severni Evropi hitro širila, povečale pa so se tudi migracije na nova območja. V tem obdobju je Skandinavija doživela dramatične družbene spremembe, ki so imele globoke posledice za prihodnje generacije.
Leto 753 zaznamuje začetek vikinške dobe z ustanovitvijo prve švedske naselbine Aldeigjuborg (danes Stara Ladoga) blizu Sankt Peterburga v Rusiji. Leta 789 je zabeležen vikinški napad z Norveške na otok Portland v Angliji, leta 793 pa so Vikingi z Norveške oplenili samostan Lindisfarne v Angliji.
Vikinška širitev (793–850 n. št.)
Leta 793 so tri ladje prispele na otok Lindisfarne ob vzhodni obali Anglije, kar je pomenilo začetek enega najbolj znanih obdobij v zgodovini: vikinške dobe. Od takrat naprej so se Vikingi podajali na številne odprave, da bi “odkrili” nove dežele onkraj Skandinavije. Islandijo so kolonizirali okoli leta 870, Grenlandijo pa okoli leta 986. Skupno so se skandinavska ozemlja raztezala od Nove Fundlandije v Kanadi vse do Bagdada v Iraku!
Prvi napad na irskih tleh so leta 795 izvedli danski Vikingi. Nato je flota iz Skandinavije leta 799 izvedla napad in plenjenje samostana na akvitanski obali v Noirmoutierju.
Okoli leta 800 so irski naseljenci odkrili Islandijo, Vikingi pa so ustanovili trgovske postojanke v Skiringssalu in Birki. Leto 802 zaznamuje naselitev Vikingov na Orkneyjskih otokih, Hebridih in otoku Man, kjer so ostali do leta 1405. Leta 804 je Karel Veliki uničil Slesvig (prestolnico), kar je številne danske ladje prisililo v beg v Anglijo ali na Norveško. Leta 825 je potekala odprava v Konstantinopel, kjer so tri dni plenili predmestja, preden so jih odgnali z grškim ognjem, ki so ga metali z visokega obzidja okoli pristaniškega območja.
Leta 834 je kralj Godfred I. vzpostavil Danelaw, ki je Jutlandiji dal nadzor nad Vzhodno Anglijo in Northumbrijo; to je znano kot “Velika poganska vojska”, ki je v tem obdobju (865–875) vdrla v Anglijo. Leta 838 sta dve skupini pluli po Seni v Franciji in plenili mesta ob njenih bregovih, od Rouena do Pariza. Napadli so tudi mesta v Španiji, kot je Lizbona na Portugalskem, preden so se odpravili proti Italiji in leta 841 oplenili Pavio v Lombardiji.
842: Plenjenje Jumiègesa in Quentovica (Francija)
Napada na ti dve pristanišči sta eden prvih zabeleženih primerov vikinškega nasilja v celinski Evropi. Jumièges in Quentovic sta bila pomembni frankovski trgovski pristanišči, ki sta povezovali Veliko Britanijo z Evropo. Z napadom nanju so Vikingi prekinili trgovino med Britanijo in celino. To je le eden od primerov, kako so njihovi napadi imeli daljnosežne posledice po vsej Evropi.
843: Plenjenje Nantesa (Francija) in bitka pri Messacu (Francija)
Leta 843 je Nantes doživel še posebej brutalen napad Vikingov iz Vestfolda, ki so pobili škofa in njegove vernike, preden so odšli z plenom. Istega leta je Renaud iz Nantesa s pomočjo Lamberta, grofa iz Nantesa, in bretonskega voditelja Nominoëja dosegel odločilno zmago proti vikinškemu vodji Hastingu pri Messacu. Ta zmaga je bila prelomnica v francoskem odporu proti vikinškim vpadom.
844: Neustreznih napada na La Coruño in Sevillo (Španija)
Leta 844 so vikinške sile začele odpravo proti Portugalski, a so zaradi odpora pod vodstvom Alfonza III., ki jih je uspel odbiti z boljšo taktiko in bolje usposobljenimi vojaki, doživele neuspeh. Vikingi so nato poskusili z dvema napadoma na španski mesti – La Coruño in Sevillo –, vendar so bili ponovno odbiti zaradi močnega odpora lokalnih sil, zvestih kralju Ramiru I.
845: Obleganje Pariza in plenjenje Hamburga (Nemčija)
Leta 845 je Pariz oblegala vikinška vojska pod vodstvom Ragnarja Lodbroka, ki je od Karla Plešastega zahteval davek v zameno za zaščito mesta pred uničenjem. Karel je na koncu pristal, da Ragnarju plača 7.000 funtov letno za tri leta, da bi preprečil plenjenje Pariza. Istega leta je bil uspešen še en napad na Hamburg (Nemčija), kjer so Vikingi oplenili samostane zaradi zlata in srebra, preden so se vrnili domov.
Zaton Vikingov (850–1066)
Vikinška doba se je končala, potem ko so ponavljajoči se vojaški porazi številne skandinavske vladarje prisilili v spreobrnitev v krščanstvo, kar je pomenilo prelom z njihovimi tradicionalnimi vrednotami in verovanji. Ko so skandinavski kralji sprejeli krščanske tradicije, kot je monogamija, in prisegli zvestobo velikim evropskim silam, kot sta Anglija in Francija, je njihova politična moč sčasoma upadla, dokler jih leta 1066 niso popolnoma zamenjale druge vladarske rodbine.
1066: Bitka pri Stamford Bridgeu in normanska osvojitev
Leto 1066 pomeni pomembno prelomnico v zgodovini Anglije, pa tudi Vikingov. 25. septembra 1066 je kralja Haralda III. Hardrado (naslednika kralja Harolda II.) pri Stamford Bridgeu premagala vojska kralja Harolda II.
To je bila zadnja velika bitka med Anglosasi in Vikingi v Angliji pred invazijo Viljema Osvajalca nekaj tednov pozneje, 14. oktobra 1066, z njegovo normansko vojsko. Ta invazija je pomenila konec anglosaksonske prevlade v Veliki Britaniji in konec pomembnega vpliva Vikingov v Angliji, ne pa tudi njihovega vpliva na druge dele Evrope ali njihove zapuščine kot neustrašnih bojevnikov skozi zgodovino!
1085: Zadnji poskus Dancev za ponovno osvojitev Anglije
Leta 1085 je danski kralj Knut IV. poskušal ponovno osvojiti Anglijo, ki so jo od zmage Alfreda Velikega pri Edingtonu leta 878 nadzorovale anglosaksonske sile. Ta zadnji poskus se je končal neuspešno s smrtjo Knuta IV. v St Albansu. Vendar pa to ni bilo brez posledic: Viljem I. je to izkoristil kot izgovor za začetek lastne osvojitve Anglije, kar je postalo znano kot normanska osvojitev.
1103: Smrt norveškega kralja Magnusa Barfota na Irskem
Med svojo vladavino je norveški kralj Magnus Barfot razširil norveški vpliv po Evropi. Izvedel je več napadov na Škotsko, Wales in Irsko ter za kratek čas celo osvojil Dublin. Leta 1103 je umrl med odpravo na Ulster (Irska), kar je pomenilo konec norveške prevlade v Evropi za dolga leta.
1151–1153: Plenjenje vzhodnih obal s strani norveškega kralja Eysteina Haraldssona
Pod vladavino kralja Eysteina Haraldssona je Norveška nadaljevala svojo ekspanzionistično politiko z napadi na vzhodne obale Škotske in Anglije med letoma 1151 in 1153. Ta politika je bila v veliki meri posledica njegove želje po bogastvu in moči ter poskusov izboljšanja položaja Norveške v Evropi. Na žalost za Eysteina so se te kampanje končale z norveškim porazom, ko je bil ubit v bitki proti škotskim silam blizu Renfrewshira (Škotska).
1171: Smrt zadnjega skandinavskega kralja Askulfa Mac Torkila
Potem ko so ga anglonormanske sile v letih 1170–1171 pregnale, je Askulf Mac Torkil še zadnjič poskušal ponovno osvojiti svoje kraljestvo, preden je padel v bitki blizu Dublina (Irska). Z njegovo smrtjo je izginilo vsako upanje, da bi Skandinavci ponovno prevzeli nadzor nad Dublinom ali katerim koli drugim mestom, izgubljenim v tem obdobju.
1185: Normani so začeli zmagovito odpravo od Sicilije do Soluna na Balkanu
Po osvojitvi Sicilije med letoma 1060 in 1091 so normanske sile pod vodstvom Rogerija II. leta 1185–1186 začele zmagovito kampanjo od Sicilije do Soluna (Grčija), kar jim je omogočilo nadzor nad velikim delom grške obale in obalnih mest, kot sta Korint in Patras. Ta kampanja pomeni pomembno prelomnico za normansko moč, katere vpliv se je razširil onkraj Italije v druge dele Evrope, vključno z Grčijo in celo Anatolijo (Turčija).
1263: Smrt norveškega kralja Haakona Haakonssona na Orkneyjskih otokih (Škotska)
Zadnji veliki vikinški vodja je bil Haakon Haakonsson, ki je umrl med poskusom invazije na Škotsko leta 1263–1264 blizu Orkneyjskih otokov (Škotska). Njegova smrt je pomenila konec nordijske prevlade v severni Evropi in vikinške dobe, ki se je začela s prvim zabeleženim napadom na samostan Lindisfarne leta 793 n. št. in končala leta 1263 n. št., ko je Haakon umrl v boju proti škotskim silam blizu Orkneyjskih otokov.
Kronologija vikinške dobe se začne z njenimi predhodniki, prvo in drugo germansko železno dobo, in se konča s trajnimi spremembami v skandinavski kulturi, ki jih je povzročilo široko sprejetje krščanstva med mogočnimi vladarji tistega časa. Ta opustitev tradicionalnih nordijskih verovanj je pomenila odločilen konec obdobja, katerega zapuščina še danes živi skozi literaturo, umetnost, arhitekturo, jezik, glasbo itd. Lastniki spletnih mest, ki želijo v svoje projekte ali vsebinske strategije vključiti del bogate kulturne dediščine Skandinavije, ne smejo iskati dlje od teh zgodovinskih korenin!
Sorodni izdelki
-
Slika Drevo življenja
Cenovni razpon: od 19,99 € do 89,99 € 🛒 Ta izdelek ima več različic. Možnosti lahko izberete na strani izdelka -
Slika Jelen
Cenovni razpon: od 19,99 € do 89,99 € 🛒 Ta izdelek ima več različic. Možnosti lahko izberete na strani izdelka -
Slika Krokar
Cenovni razpon: od 19,99 € do 89,99 € 🛒 Ta izdelek ima več različic. Možnosti lahko izberete na strani izdelka